Event report

ZAPISNIK z dogodka v sklopu Konference o prihodnosti Evrope Ime dogodka: Vloga Evropske unije pri zdravem staranju državljanov Organizatorja: Modra fakulteta pri Univerzi Ljubljana in Društvo za vitalno podaljševanje življenja Slovenije Kraj dogodka: na Univerzi v Ljubljani na Kongresnem trgu v Ljubljani in na Zoomu Čas dogodka: dne 12. aprila ob 18 uri Voditelj dogodka: Martin Lipovšek mag.fil. Prisotni: 9 ljudi v živo in 8 po Zoomu Tip dogodka: Sodelujoča delavnica Vsebina srečanja: Dnevni red: 1. Kaj je konferenca o prihodnosti Evrope? 2. Kako lahko Evropa pomaga zagotavljati zdravo dolgoživost svojih državljank in državljanov ? 3. Predlog »Science-intensive healthy longevity technologies: development and access« 4. Razprava in predlogi udeležencev 1. Predavatelj je pojasnil vlogo Konference o prihodnosti Evrope. To je format za demokratično udeležbo državljank in državljanov v oblikovanju skupne vizije in usmeritve EU. Je edinstvena priložnost za razpravljanje o izzivih in prednostnih nalogah v prihodnosti Evropske unije. Predloge naj bi dajali vsi, ne glede na to, od kod kdo prihaja in kaj počne. Vsi so vabljeni k razmisleku o prihodnosti Evropske unije in skupaj naj bi začrtali smer prihodnosti Evrope, kakršno si želimo. Kakšne ukrepe pričakujemo od ustanov, ki so zadolžene za posamezna področja. 2. Na našem srečanju smo se posvetili vprašanjem, povezanim z zdravo dolgoživostjo. Osredotočili smo se zato na vprašanje, kako lahko EU pomaga zagotavljati zdravo dolgoživost svojih državljank in državljanov. Kaj v tem cilju pričakujemo od evropskih institucij? 3. Razpravljali smo o predlogu »Science-intensive healthy longevity technologies: development and access« (gid://decidim-dife/Decidim::Proposals::Proposal/826), ki ga je podala Evropska iniciativa za dolgoživost, v kateri je vključenih 13 držav. Govorili smo o tem, da se življenjska doba v Evropi vse bolj daljša. Važno pri tem pa je število zdravih let. Nihče si ne želi betežne starosti, zato se to vprašanje dotika vsakega med nami. Znanost napreduje v iskanju rešitev za podaljševanje zdravega življenja in obljublja, da bo mogoče imeti bolj zdravo starost in obenem zdrav živeti dlje časa. Govorili smo o tem, kako je bil ta napredek pred kratkim v novicah: Znanstveniki so kar za 30 let pomladili kožne celice 53-letnice (https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/znanstveniki-so-kar-za-30-let-pomladili-kozne-celice-53-letnice/618919). Predavatelj nam je predstavil predloge, ki jih Attila Csordas, ki je avtor predloga na strani Konference za prihodnost Evrope: »Znanstveno intenzivne tehnologije zdrave dolgoživosti: razvoj in dostop«. Ta predlog vključuje 4 zaveze Evropske unije za zdravo dolgoživost: - pravna zaveza: priznanje prilagodljivosti biološkega staranja in paradigme translacijske geroznanosti kot končnega dejavnika starostno nevtralnega zdravja ljudi v zakonodajni DNK EU. Ta posebna zakonodaja EU se lahko nato uporabi za utemeljitev ostalih treh izvedenih zavez; - proračunska obveznost: znaten delež proračuna EU za raziskave in razvoj je namenjen posebej za razvoj znanstveno intenzivnih tehnologij zdrave dolgoživosti; - regulativna zaveza: zelena luč za geroprotektivna klinična preskušanja, osredotočena na staranje po vsej Evropi, s posebnimi, ki omogočajo regulacijo EMA; - institucionalna zaveza: ustanovitev usklajenega evropskega inštituta za raziskave zdrave dolgoživosti v državah članicah EU, podprt s prejšnjimi 3 zavezami. 4. Ob razpravi smo prišli skupaj do naslednjih predlogov za Evropsko unijo: - Del populacije se prehitro upokoji, in to brez prehodnega obdobja iz zaposlitve v upokojitev. Ko pride čas za upokojitev, »marsikateri možgani še ne grejo v penzijo«. Predvsem strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami bi lahko po upokojitvi delovali kot mentorji in svetovalci in bili v veliko pomoč mlademu kadru. Sistemsko bi morali urediti, da bi prehod v upokojitev bil postopen, če bi posamezniki to želeli. Da bi tisti državljani, ki bi po upokojitvi še želeli delati, imeli skrajšan delovni čas, v tem času pa bi s svojimi izkušnjami zelo koristno »vpeljevali« v delo mlade naslednike na svojih delovnih mestih. Stare izkušnje in mlado znanje in mlada energija bi prav gotovo bili dobro in koristno sozvočje, ki bi dvignilo gospodarsko uspešnost posameznih držav. - Predlagamo širšo dostopnost do redne (formalne) izobrazbe tudi starejšim – da bi imeli olajšan vstop tudi do rednega študija na fakultetah. Marsikateri upokojenec bi si želel po upokojitvi uresničiti želje po neki izobrazbi, ki je v mladih letih iz nekih vzrokov ni mogel doseči, ali po izobrazbi za t.i. drugo kariero. - Uvrstiti temo staranja in zdrave dolgoživosti v učne načrte v šolah ter osveščati predvsem mlade. - Promovirati zamisel dolgoživosti v javnosti (preseči stereotipe o starejših kot neaktivnih, onemoglih, potrebnih posebne oskrbe itd.) in povečati EU in nacionalna finančna sredstva za raziskave in razvoj. - Predlog, da bi Slovenija dobila gerontološko kliniko. V Ljubljani smo imeli kliniko za gerontologijo, a so jo iz nam neznanih vzrokov ukinili. Sedaj je v bolnici dr. Petra Držaja sicer oddelek za geriatrijo, ki pa nikakor ne zmore zadostiti vsem potrebam starejših. Trenutno pa je celo ta oddelek začasno zaprt. - Premisliti bi morali o prepovedi odpuščanja delavcev v starosti 50 - 60 let ali o tem, da se poveča socialno-varnostne mehanizme zanje. V tej starosti odpuščeni delavec zelo težko dobi novo zaposlitev, ker je po mnenju delodajalcev prestar. - Ob koncu smo strnili misli, da si je treba prizadevati z znanstveno pomočjo upočasniti proces staranja. S tem, ko bi podaljšali zdravo obdobje življenja, bi se lahko izognili vrsti bolezni, ki so (sedaj) tipične za starost. S tem bi se izognili tudi stroškom za zdravljenje teh bolezni. Zdravi starejši ljudje bi bili za svoje družine in za celotno družbo velika prednost. - Podprli smo najbolj odobravan predlog na področju zdravstva: »Science-intensive healthy longevity technologies: development and access« (gid://decidim-dife/Decidim::Proposals::Proposal/826), Pripravil: Martin Lipovšek Podpisani: Martin Lipovšek Nives Ličen Dušica Kunaver Alenka Knez Greda Jagodič Vladka Pance Antonija Krajnc Vagodič Magda Kunaverjeva Patrik Milič Jožica Šparovec Darinka Bogdanovič Katarina Marinšek Maja Potokar