Event report

Poročilo z razprave: Podnebne spremembe in zeleni prehod Zavod PIP je v okviru projekta Evropa na našem pragu v torek, 14. 12. v občini Duplek (Kulturni dom Korena), organiziral razpravo o podnebnih spremembah, njihovem vplivu na lokalno okolje in o rešitvah za odpravljanje in omiljenje podnebnih sprememb in njihovih posledic. Razprava je vključevala evropskega poslanca dr. Klemena Grošlja, strokovnjake: Simono Kaligarič – vodjo Zavoda Republike Slovenija za varstvo narave območne enote Maribor, Andreja Reberniška, direktorja KGZS Ptuj in člana Delovne skupine za poplave ob Dravi, Cvetko Slana, vodjo Skupne službe za varstvo narave, ki zajema 9 občin v Podravju, in državljane. V uvodu je dr. Klemen Grošelj predstavil glavne aktivnosti EU na področju reševanja okoljske problematike, pri čemer je poudaril, da je EU sprejela strategijo razogličenja evropske družbe do leta 2050. »Na tem področju (reševanja problema podnebnih sprememb) igra ključno vlogo program Prihodnja generacija Evropske unije (»Next Generation EU«), ki zagotavlja skupna sredstva v višini prek 1800 milijard evrov, namenjena različnim prioritetam. Pri tem sta ključni prioriteti soočenje s podnebnimi spremembami (Evropski zeleni dogovor) in digitalizacija evropskega gospodarstva.« Zaradi lažjega soočanja s posledicami podnebni sprememb pa prav tako prihaja do spremembe pri evropskih programih, kjer se težišče odločanja prenaša na države članice, ki so bolj seznanjene s potrebami lokalnih okolij in lahko bolje odgovorijo na njihove težave. »Podnebne spremembe se v različnih državah oz. različnih okoljih odražajo različno, in težko je centralno iz Bruslja sprejemati konkretne politike, ki bi bile primerne za posamezne lokalne skupnosti,« je zaključil dr. Grošelj. V debati smo se nato dotaknili konkretnih težav, s katerimi se soočajo državljani zaradi vpliva podnebnih sprememb. Simona Kaligarič je poudarila, da se vpliv podnebnih sprememb konkretno opaža v vedno večjih vremenskih ekstremih. »Na eni strani imamo bistveno hujše suše, kot nekdaj, na drugi strani pa bistven višjo količino padavin, kot je bila do sedaj. Za nas v Dupleku to npr. konkretno pomeni, da bomo imeli poleti izjemno vročino, tudi hudo sušo, nato pa bo sledilo obdobje, ko bo padla ekstremna količina padavin. Prav tako so površine, ki bi morale vpiti vodo, zdaj pozidane, asfaltirane in zemlja ne vpije več vode.« Poplave so v zadnjih 10 letih v Podravju povzročile za okoli 100 milijonov škode. Andrej Rebernišek je povedal, da smo »z zgradnjo hidroelektrarn na reki Dravi zgradili tudi rečne kanale, kar je imelo v tistem času pozitiven vpliv. S tem smo razbremenili staro strugo in to je bilo obdobje, ko se to območje ni spopadalo s poplavami. Ampak ocenjujem, da smo pozabili na eno osnovno stvar, in sicer, da je treba vsak najmanjši potok tudi vzdrževati. V nasprotnem primeru bo izgubil svojo pretočnost in se začel razlivati, kar pomeni, da bo izgubil svojo funkcijo odvodnjavanja. Točno to se nam je zgodilo tudi pri stari strugi reke Drave. Potrebujemo sistemsko rešitev za reševanje poplav. Podravje potrebuje vzdržen sistem, ki bo omogočal zadrževanje vode, prav tako je nujno treba začeti redno vzdrževati staro strugo, da se poveča njena pretočnost. Cvetka Slana, vodja Skupne službe za ohranjanje narave, pa je poudarila še drugo plat zgodbe, in sicer je izpostavila nekatere pozitivne vidike stanja okolja v Podravju: »V našem okolju nikoli nismo rabili nositi mask zaradi smoga ali slabega zraka, kot se pojavlja ponekod v svetu. V naši službi izvajamo tudi reden monitoring stanja podzemne vode, ki je glavni vir pitne vode v regiji in stanje je zelo dobro. Tudi zavarovan narava je v zelo dobrem stanju. Če se ozremo naokrog opazimo, da živimo v urejenem, kvalitetnem okolju. Ampak vseeno obstajajo težave, ki jih je treba reševati, pri čemer morajo sodelovati tako občani, kot lokalne skupnosti s svojimi občinskimi upravami in strokovne službe. Sledilo je tudi vprašanje iz občinstva, državljane je zanimalo, če bi bilo smotrno energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, nadomestiti s povečanim pridobivanjem energije iz jedrskih elektrarn. »Pri tem vprašanju je potrebnih več konsenzov,« je poudaril dr. Grošelj, »najprej potrebujemo splošni družbeni konsenz v obliki referenduma. Prav tako pa potrebujemo strokovni konsenz, ki bi takšen korak podprl ali zavrnil.« Poudaril pa je tudi, da Slovenija potrebuje nacionalni energetski koncept, s katerim bi določili, koliko energije bomo pridobivali iz kakšnega vira. Potrebujemo energetske cilje, na podlagi katerih bomo lahko pripravili projekte za njihovo uresničevanje. Dober primer je lahko Danska, kjer so v svojem nacionalnem konceptu sprejeli odločitev, da bodo 20 % energije pridobivali iz vetra. To se je pri njih zelo obneslo, saj trenutno z vetrnicami pridobijo že okoli 50 % energije. V zaključku se je razprava usmerila na predloge rešitev. Simona Kaligarič je poudarila, da je ena od pomembnih rešitev predvsem boljše prostorsko načrtovanje. To pomeni, da se v prostorskih načrtih ne upoštevajo samo želje vsakega posameznika, ampak tudi naravne danosti okolja in predvsem to, kar pričakujemo v prihodnosti: več poplav, več suš in več drugih ekstremov. Predvsem pa moramo ohranjati kmetijske površine, ki jih trenutno izgubljamo. Andrej Rebernišek je opozoril, da imamo v Sloveniji v povprečju samo še 0,67 ha kmetijskih površin na prebivalca, pri čemer smo blizu dna v EU. »Naloga vseh nas je, da kmetijske površine zaščitimo. Naloga strokovnih služb pa je, da se ta zaščita izvede v praksi. Potrebujemo tudi nove kulture, ki jih bomo pridelovali.« Kaligarič je poudarila še pomen opraševalcev za pridelavo hrane, pri čemer lahko stanje izboljšamo prav vsi: »Prav tako pozivam ljudi, da zasadijo sadna drevesa, grmičevje, vse, kar je v veliko pomoč pri ohranjanju opraševalcev. Čebele in čmrlji, ki živijo prosto v naravi, še vedno oprašijo več ko 50 % rastlin in poljščin. To so stvari, ki jih lahko naredi vsak posameznik.« Pomembno vlogo pri naslavljanju podnebnih sprememb in reševanju njihovih posledic imajo tudi nevladne organizacije (NVO). »Njihova vloga je zelo pomembna,« je opozorila Cvetka Slana, »znajo se najbolje približati ljudem. Izvajajo številne aktivnosti, preko katerih zelo uspešno osveščajo in izobražujejo ljudi.« Državljanke in državljani pa so podali tudi svoje predloge, mnenja in bistvene probleme, s katerimi se soočajo. Pogrešajo predvsem več izobraževalnih vsebin na temo okolja, ki bi morale biti vključene v obvezne programe osnovnih in srednjih šol. Prav tako so zaskrbljeni nad tem, da politika in politični interesi trenutno še zmeraj prevladujejo nad mnenjem in opozorili strokovnjakov, zaradi česar so sprejeti ukrepi za naslavljanje okoljske krize nezadostni in premalo ambiciozni. Velik poudarek pa je bil tudi na javnem prometu in na slabi povezanosti ruralnih okolij z javnim prometom, ponekod vozijo avtobusi samo na 45 min ali eno uro, ponekod pa javnega prometa praktično ni, kar sili ljudi v uporabo avtomobilov za vsako potovanje, ki ga opravijo. Prav vsi državljani in državljanke pa so bili enotnega mnenja da mora postati EU vodina sila v svetu na področju boja proti podnebnim spremembam in začrtati smer razvoja, ki mu bo preostali svet sledil.