Event report

Dogodek je bil organiziran kot: - informacijska stojnica EUROPE DIRECT Podravje, kjer smo udeležence informirali o prednostnih nalogah Evropske komisije, Institucijah Evropske unije, Konferenci o prihodnosti Evrope in njeni platformi. Na stojnici je bil možen vpis na platformo, udeležence pa smo istočasno spodbujali k podajanju predlogov in komentiranju predlogov, ki so že objavljeni na platformi z namenom razvijanja nadaljnje razprave na temo trajnostnega turizma. Na stojnici smo zabeležili 28 obiskovalcev občanov in predstavnikov lokalnih NVO. - razprava na temo trajnostni turizem za prihodnost Evrope. Povzetek razprave: V ponedeljek je v občini Ormož potekala razprava na temo razvoja trajnostnega turizma na lokalni in EU ravni. Ormož je kraj, ki ohranja košček narave z čudovitimi sončnimi vzhodi in zahodi, ob terasah vinogradov, z dobro kapljico v kozarcu ter s pogačami, tünko in bučnim oljem na krožniku. Zavod PIP, ki gosti Informacijsko točko EUROPE DIRECT Podravje, je z organizacijo razprave v lokalnem okolju odprl dialog o prihodnosti Evrope. »Potrebno je iti v regije in ljudem pokazati, da Bruselj ni nekaj tako oddaljenega, ampak je nekaj kar je tu pri vas vseh. Konferenca je odlična priložnost za vse vas, da poveste temu oddaljenemu Bruslju, kaj je vam pomembno, kaj mora Evropa narediti drugače, da bo prišla bližje državljanom,« je razpravo pričela Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Spodbujanje zelenega in trajnostnega turizma je del zaveze EU za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva na podlagi evropskega zelenega dogovora. To je načrt za preoblikovanje EU v pravično, zdravo, trajnostno in uspešno družbo, ki terja tudi spremembo našega odnosa do nareve. EU želi biti prva podnebno nevtralna celina do leta 2050. Jerneja Jug Jerše je poudarila, da gre za ambiciozen plan in prav vsi lahko pripomoremo k njegovi uresničitvi. Julija bo Evropska komisija predlagala sveženj ukrepov, imenovanih 'Fit za 55', za doseganje 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Potrebno se je zavedati, da moramo koristi turizma uravnotežiti z varstvom okolja, saj turizem nima resnega vpliva le na naravne in kulturne vire, temveč tudi na lokalno prebivalstvo. Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož, je tako na razpravi predstavil projekt LIVEDRAVA. To je projekt obnove habitatov v Naravnem rezervatu Ormoške lagune, ki je bil financiran iz finančnega instrumenta EU Life+. Rezervat ohranja bogato biotsko pestrost območja z aktivnim upravljanjem, hkrati pa nudi pristno doživetje narave in izobraževanje, predstavlja novo razvojno priložnost, istočasno pa je znanstvenoraziskovalni center za spremljanje selitve ptic po mednarodnih standardih. Kot je dejal g. Vršič, območje predstavlja zelo dober primer v Sloveniji, kako degradirano industrijsko območje postane naravovarstveno območje, brez kakršnihkoli vmesnih korakov. Razpravo je nadaljeval Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož s predstavitvijo projekta Naša Drava, kjer Občina Ormož predstavlja enega izmed 45-ih članov partnerstva. Projekt delno sofinancira EU iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in naslavlja razvoj športno turistične in kulturne ponudbe na reki ter tudi naravovarstveni turizem. Poudaril je, da stremijo k inovativni, posebni in edinstveni ponudbi, ki bo dodatno pripomogla k zvišanju dodane vrednost lokalnega turizma in s tem v teh težkih časih privabila tako domače kot tudi tuje goste. Ksenija Flegar, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem na MGRT predvideva, da bo okrevanje slovenskega turizma dolgotrajno, tudi do 5 let, da ponovno seže raven iz leta 2019, ko je Slovenija beležila rekordne številke na področju turizma. Vendar je poudarila, da je vsaka kriza lahko istočasno priložnost, pod pogojem, da jo znamo izkoristiti. Prednost slovenskega turizma vidi na podeželju in v manjših krajih, kjer ni masovnega turizma, torej odmaknjenih destinacijah z neokrnjeno naravo. Cilje brezogljičnega turizma tako ministrstvo vključuje v vse strateške dokumente in zakonodajo, ki jo pripravlja. Kulturni turizem ima velik potencial za ustvarjanje rasti in delovnih mest v EU, saj po podatkih Odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta že sedaj štirje turisti od desetih izberejo svojo destinacijo na podlagi kulturne ponudbe. Jerneja Jug Jerše je poudarila, da masovni turizem ni ne želja, ne potreba okolja. EU tako posredno spodbuja kulturni turizem s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in skladov Skupne kmetijske politike za razvoj podeželja in centraliziranih programov, kot sta Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa. Inovativni projekti tako kažejo, kako je mogoče z odgovornim in zelenim turizmom podpreti okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji COVID-19. Občina Ormož je tudi ena izmed destinacij blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, ki se je izoblikovala s pomočjo sredstev ESR. V okviru projekta so v Občini Ormož uredili še postajališča za avtodome, ormoško tržnico in mladinski hotel. V blagovno znamko Jeruzalem Slovenija s strogimi ocenjevalnimi kriteriji, kot je pojasnil Andrej Vršič, vključujejo lokalne vinogradnike, obrtnike rokodelce in pridelovalce. S tem jim omogočajo dodaten prodajni kanal in promocijo izdelkov. Nadaljeval je, da imajo na zavodu izoblikovan tudi idejni osnutek za projekt zeleni trikotnik, v okviru katerega načrtujejo postavitev akvarija za sladkovodne ribe, kakršnega v Sloveniji še ni. O razvojnih načrtih je nadaljeval župan Danijel Vrbnjak. Občina Ormož načrtuje izgradnjo infrastrukture za razširitev ekonomsko-poslovne cone Ormož. Pri tem je poudaril, da trajnostni turizem v ozadju potrebuje močno gospodarstvo, ki s svojim razvojem na več področjih ustvarja konkurenčnost turističnega kraja. Zaključil je, da želijo pri načrtovanju razvoja poudariti to kar cenimo vsi – bogato kulturno in naravno dediščino. Nekoliko z zadržkom pa je še razkril, da pripravljajo vsebino na doživetjih, ki jih ponujajo v obliki vinarskih in kulinaričnih zgodb. Takšnih, ki si jih pridni in srčni ljudje in tudi okolje zaslužijo. Dolgoročni proračun EU bo skupaj z začasnim instrumentom za spodbujanje okrevanja NextGenerationEU največji sveženj finančnih spodbud, ki so bile kdajkoli uporabljene v Evropi. Skupaj 1,8 bilijona evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19. Kot je pojasnila Jerneja Jug Jerše, bodo ta sredstva tako gospodarstvu, kot tudi trajnostnem turizmu omogočila, da se postavita na noge. Financirali se bodo projekti, ki bodo omogočili boljši zeleni in digitalen svet, pripravljen za prihodnost, istočasno pa bodo gradili odpornejšo Evropo. Zaključila je z upanjem, da bodo sredstva v višini 2,5 miljarde evrov, za katere je zaprosila Slovenija, čim prej potrjena in jih bo lahko pričela koristiti. Ksenija Flegar je razpravo nadaljevala s predstavitvijo, kako Slovenija načrtuje porabo omenjenih EU sredstev. Pojasnila je, da bodo razpisi, ki jih pripravljajo za ponudnike v turizmu, usmerjeni v zasledovanje vidika trajnosti. Skupaj z Ministrstvom za kulturo načrtujejo obnovo razpisa za digitalizacijo kulturne dediščine, kjer povezujejo trajnost, turizem in digitalizacijo. Načrtujejo razpis za obnovo namestitvene infrastrukture, s posebnim poudarkom na manjših ponudnikih butičnih namestitev. Nadaljujejo pa tudi z razpisi, ki razvijajo nove drzne in inovativne produkte. Za konec smo predstavili tudi Evropsko digitalno covidno potrdilo, ki bo državljanom in državljankam olajšalo prosto gibanje po EU med pandemijo covida-19. Brezplačno in varno potrdilo bodo lahko pridobili vsi državljani, ki so bili cepljeni, prejeli negativen rezultat testa ali preboleli Covid-19. Dogodek je bil izpeljan v sklopu decentraliziranih dogodkov konference o prihodnosti Evrope, ki bo potekala vse do 9.maja 2022. Platforma je vozlišče konference o prihodnosti Evrope. Nudi vam priložnost, da se oglasite in poveste, v kakšni Evropi želite živeti, da sooblikujete našo prihodnost. Konec dogodka pa še ne predstavlja konca razprave o možnostih razvoja trajnostnega turizma, vsi ste vljudno vabljeni, da na platformi nadaljujete s podajanjem vaših mnenj in predlogov ter s tem pripomorete k oblikovanju prihodnjih politik EU. Jerneja Jug Jerše je ob zaključku razprave o samem dogodku še dodala: »to je to, to evropske institucije želijo videti. To debato, vaše dobre primere kaj je potrebno in kaj je še za narediti.« Dogodka se je udeležilo 43 obiskovalcev v živo, v spletnem prenosu pa je sodelovalo 167 gledalcev.