Event report

1. Okoliščine Načrt za okrevanje Evrope po izbruhu COVID (NextGenerationEU) obvezuje države članice, da dodelijo sredstva za zelene in digitalne namene. „Zelena“ in „digitalna“ sta nedavno v Evropski uniji postali modni besedi. 2. Namen V kolikšni meri se bomo kot družba v prihodnjih letih osredotočili na resnično varstvo okolja, ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti ter podnebne spremembe in ali je bila digitalizacija osredotočena na kakovost življenja. 3. Tema in metodologija Dogodek je bil javni pogovor, ki je potekal v kavarni Pritličji na trgu v središču Ljubljane. Oddajal se je tudi prek Facebooka in spletišča Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Širša javnost je bila pozvana, naj pošlje vprašanja, ki bodo zastavljena na pogovoru. Dogodek se je končal s koncertom v okviru programa Festivala ponosa. 4. Število in vrsta udeležencev Moderatorka - novinarka Monika Weiss Andrej Gnezda - filozof, vodja projekta nevladne okoljske organizacije Umanotera Igor Zorko - predsednik upravnega odbora digitalne koalicije Slovenije - Digitalna.si, podpredsednik Gospodarske zbornice Vuk Cosic - internetni veteran, umetnik, predavatelj Jerneja Jug JERŠE - vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji 3 govorniki so bili moški, 2 ženski. Ocenjena starost udeležencev je bila v povprečju 35-50 let, ker pa je dogodek potekal na ulici, so številni mimoidoči iz različnih starosti prenehali poslušati. 5. Teme za razpravo • Zeleno in digitalno – Načrt okrevanja Evropske unije • Kako zeleni so načrti držav članic, vključno s Slovenijo? • Ali Slovenija ve, kaj počne z digitalizacijo? • Kako digitalna je Slovenija? • Ali je digitalno breme za zeleno? • Kakšen širšipomen ima tožba zoper družbo Shell zaradi onesnaževanja? 6. Zamisli „Zelena“ v načrtih za oživitev gospodarstva bi morala biti še bolj zelena Andrej Gnezda je dejal, da v zelenem delu slovenskega načrta za okrevanje velik del zavzemajo protipoplavne rešitve, kar vodi v betoniranje rek, tj. uničenje habitatov. To naj bi bilo zeleno, saj vodi v prilagajanje podnebnim spremembam, hkrati pa ti ukrepi uničujejo naravo. Izvedbeni ukrepi bi morali uporabljati naravne rešitve, da bi ohranili naravne habitate. Naložbe v sončno energijo Andrej Gnezda meni, da so naložbe v sončno energijo odlična priložnost za Slovenijo. Španija je veliko vložila v sončno energijo, zdaj pa jih plačuje. To bi lahko vključili tudi v slovenski načrt za oživitev gospodarstva. Vključevanje družbenih znanstvenikov, civilne družbe in državljanov v načrte in razprave o okolju prijaznem in digitalnem okolju Vuk Ćosić meni, da bi bilo treba tudi družboslovce, ne le vlagatelje, vključiti v načrte in razprave o zeleni in digitalni Evropi, saj je digitalizacija predvsem družbeni pojav. Digitalni svet odraža odnose v resničnem svetu. Družba ne more doseči napredka pri digitalizaciji s človeškim obrazom, če je splošni občutek civilne družbe nezadovoljen. Igor Zorko je pojasnil, da se slovenska civilna družba čuti nezadovoljna, ker se počutijo nemočne, kar povzroča vlada, ki prebivalstva ne vključuje v svoje odločitve. Andrej Gnezda je ponovno poudaril, da vlada trenutno ne prisluhne nevladnim organizacijam v Sloveniji, zato je težko doseči napredek na področju zelenega, hkrati pa se boriti, da sedanje stanje ne bi nazadovalo. Ključnega pomena je, da pobude EU ne le prisluhnejo pomislekom državljanov, temveč dejansko sprejemajo odločitve, kadar so ti pomisleki in predlogi jasno zastavljeni. Naložbe v razumevanje digitalizacije Igor Zorko je dejal, da večja digitalizacija družbe zahteva spremembo miselne paradigme. Vlagati je treba v zavedanje o tem, kaj je digitalizacija, saj še vedno obstaja prepričanje, da digitalizacija vodi v robotizacijo družbe, negotova delovna mesta in brezposelnost. Temu se je treba izogniti. Digitalizacija bi morala zagotoviti boljšo kakovost življenja, boljše rešitve in več ustvarjalnih delovnih mest. Naložbe v digitalno znanje in človeške vire Igor Zorko je poudaril, da je zelo malo strokovnjakov za informacijsko tehnologijo. Treba je usposobiti več osebja, ki bi moralo biti tudi bolje plačano. Delodajalci bi morali tudi z zakonsko ureditvijo razumeti, da so ljudje dragocena naložba in ne stroški. V procesu digitalne preobrazbe je treba zagotoviti tudi spoštovanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Ozaveščanje in spreminjanje vedenja o digitalnih odpadkih Andrej Gezda je komentiral ogromen vpliv kripto rudarjenja na okolje, pa tudi, da veliko ljudi ne ve, da digitalna pornografija ustvarja toliko odtisa CO2 kot Belgija. Digitalni odpadki so povsod, za kar je potrebna velika količina strežnikov. Pošiljanje elektronske pošte z le eno besedo je na primer zelo potratno. S povečanjem ozaveščenosti ljudi in spreminjajočim se vedenjem glede digitalnih odpadkov bi se zmanjšala potreba po dodatnih strežnikih, kar bi koristilo okolju.