A stronger economy, social justice and jobs

Event report

Spletna razprava Kaj pa medgeneracijska solidarnost? Kaj pravzaprav označuje pojem medgeneracijska solidarnost? Kaj je to aktivno staranje? Kakšne so potrebe starostnikov in organizacij, ki delajo z njimi in za njih? V spletni razpravi so sodelovale zasl. prof. dr. Jana Goriup, predstojnica Katedre za socialno gerontologijo Alma Mater Europaea - ECM, univerzitetna diplomirana psihologinja Tanja Peček, SOCIO – večgeneracijski center ter predstavnici Doma ob Savinji, socialni delavki Mateja Škrinjar in Martina Tekavc. Zasl. prof. dr. Goriup je poudarila, da živimo v družbi, ki ima skupne točke za vse generacije. Teme, ki se nanašajo na staranje populacije, so v zadnjih letih zelo aktualne. 27. januarja 2021 je Evropska komisija sprejela in objavila dokument Zelena knjiga o staranju, ki nagovarja spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami in je zelo pomembna za razpravo. V Zeleni knjigi je zapisano, da se je v zadnjih petih desetletjih pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšala za približno 10 let tako za moške kot ženske. Ta trend močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi in našo družbo. Vpliva pa definitivno tudi na gospodarsko rast in zdravstveno varstvo ter pa na dolgotrajno oskrbo, splošno dobro počutje in socialno kohezijo. Staramo pa se tudi na različne načine, zelo individualno ter tudi družbeno, kar ima tudi posledice pri oblikovanju naše družbe. Evropska komisija tako napoveduje bližanje k petemu življenjskemu obdobju. V EU in prav tako v Sloveniji se bomo tako v prihodnosti soočali tudi s problemom delovno aktivne populacije. Zasl. prof. dr. Goriup je predstavila tudi populacijsko statistiko ter demografske trende, tako za Slovenijo kot tudi v primerjavi z ostalimi članicami EU. Predstavnici Doma ob Savinji, socialni delavki Mateja Škrinjar in Martina Tekavc sta spregovorili o praktičnem vidiku medgeneracijske solidarnosti. V domu sodelujejo z različnimi organizacijami že vrsto let, pohvalili pa sta tudi dejavnost teh organizacij v času epidemije, sicer bolj na daljavo. Prav tako pa zaznavata medgeneracijsko solidarnost med zaposlenimi, sploh v času epidemije je prišla pobuda s strani mlajših zaposlenih, da so prevzeli nase večji delež dela. Diplomirana psihologinja Tanja Peček je predstavila tudi delovanje Večgeneracijskega centra SOCIO, ki je uspešno kandidiral na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in si tako pridobili sredstva iz Evropskega socialnega sklada, za petletno delovanje programa namenjenega informiranju, družabništvu, ozaveščanju, svetovanju in izobraževanju vseh generacij ter nudenje podpore in preprečevanje socialne izključenosti ranljivih skupin. Poudarila je, da je izrednega pomena dejstvo, da so programi in delavnice, ki jih ponujajo, brezplačni. PREDLOGI: - kot družba bomo morali narediti več za zdravo življenje in staranje (odprava debelosti, gibanje, zdrava prehrana, sproščujoče dejavnosti…); - povečanje produktivnosti starejše populacije; - dvig dodane vrednosti na zaposlenega; - podaljševanje delovne dobe z zgodnejšim vstopanjem in poznejšim izstopanjem (po Švedskem zgledu – vendar bo to zahtevalo načrtno podaljševanje dobe zdravega staranja); - sprostitev dela upokojencev brez delnega odvzema pokojnine, brez obveznega upokojevanja ter obdavčenja potnih stroškov, dnevnic in kotizacij; - sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe; - finančne spodbude za organizacije na lokalni ravni za izvedbo medgeneracijskih aktivnosti; - vpeljava obvezne poklicne prakse v formalno šolstvo (opravljanje prakse v domovih za starejše); - sprememba družbenega odnosa do starostnikov; - približevanje digitalizacije starostnikom.