Event report

Razprava z občani: Digitalna preobrazba V Zavodu PIP smo v okviru projekta Evropa na našem pragu v petek, 17. 12. v občini Selnica (Hram kulture Arnolda Tovornika), organizirali pogovor o digitalizaciji naše družbe, priložnostih, ki jih digitalizacija prinaša in o morebitnih pasteh in nevarnostih, s katerimi se bomo morali ob vse večjem številu digitalnih storitev in orodij soočati. V razpravi je sodeloval evropski poslanec Franc Bogovič. V uvodu je g. Bogovič poudaril, da »digitalizacija že posega v vse pore našega življenja in da je že spremenila svet, in ga še spreminja.« Žal je Evropa v zadnjem desetletju začela zaostajati za nekaterimi ostalimi področji sveta, predvsem za Kitajsko, Južno Korejo in ZDA. EU trenutno nima tako močnih podjetij, kot so Google, Facebook, Alibaba ipd., ravno zaradi tega so se politike usmerile v ustvaritev skupnega digitalnega trga, da postane EU ponovno ena od vodilnih sil na področju digitalnega razvoja in digitalnih tehnologij. Je pa Evropa v zadnjih letih prevzela vodilno vlogo na regulativnem področju, sprejemajo se oz. so že bili sprejeti različni predpisi, ki omejujejo zlorabo in uporabo osebnih podatkov, ki jih puščamo na spletu, ki omejujejo vdor v zasebnost ipd., ena od najpomembnejših direktiv je t.i. GDPR (direktiva o varstvu podatkov). Na tem področju ves ostali svet sledi zgledu EU. V nadaljevanju je pogovor tekel še o stanju digitalizacije v Sloveniji in v lokalnih samoupravah. Slovenija je velik korak napravila predvsem z postavitvijo ministra za digitalizacijo, s čimer se lahko fokusirano dela na tem področju. Gre pa za polje, ki se dotika vseh ostalih, povsod v družbi se srečujemo s pospešeno digitalizacijo, od kmetijstva do industrije do storitev v zdravstvu, šolstvu, javni upravi itd. Vseskozi bo treba zagotavljati investicije v infrastrukturo, v njeno posodabljanje, saj tehnologija napreduje, prav tako pa je zelo pomembno, da dostop do podatkov, do spleta, do storitev zagotovimo vsem, ne samo ozki peščici ljudi. Zelo pomembni pa so tudi vložki v izobraževanje, da bodo državljanke in državljani vešči uporabe najnovejših tehnologij. Kriza koronavirusa covid-19 je še posebej izpostavila pomen primerne infrastrukture, povezav, saj npr. izobraževalni sistem brez spletne povezave, brez računalniške opremljenosti ne bi mogel potekati. »Nujna pa je tudi digitalna preobrazba gospodarstva, oz. podjetij,« je še poudaril Bogovič. V zaključku debate je bilo govora še o pametnih vaseh, pri katerih gre za skupnosti na podeželju, ki z inovativnimi in praktičnimi rešitvami izboljšujejo svoje pomanjkljivosti, krepijo svoje prednosti in predvsem omogočajo prebivalcem, da lahko v teh skupnostih ustvarjajo in živijo, da se ne izseljujejo. Moramo se truditi, da bi podeželje ostalo poseljeno, v Sloveniji živi na podeželju večji odstotek prebivalstva, kot je povprečje EU. To pa je koncept trajnostnega načina življenja, povezanega z naravo. Za prihodnost najverjetneje ne bo dobro, če bomo vsi živeli v ogromnih, urbanih metropolah. A zato je treba na podeželjih zagotoviti primerno infrastrukturo, od čisto osnovne (vodovod, urejene ceste), do optičnih priključkov za dostop do svetovnega spleta. Treba je izhajati iz problemov, s katerimi se ljudje soočajo v praksi in nato poiskati primerne digitalne rešitve. To je koncept, ki bi se ga morale držati občine oz. lokalne skupnosti, da bi izboljšale kvaliteto življenj. »Do leta 2030 se nam obeta veliko sprememb, naša družba bo leta 2030 zagotovo precej drugačna kot je bila leta 2020. Treba bo najti odgovore na spreminjajoče razmere v družbi, predvsem pa na podnebne spremembe, pri čemer je digitalizacija eden od bistvenih načinov za njihovo omiljenje oz. preprečevanje. Močno spremenjena bo avtomobilska industrija, precej več bo novih delovnih mest, kjer bodo potrebne visoke kompetence za uporabo digitalnih orodij in zelena delovna mesta,« je za konec povedal Bogovič. Svoje mnenje v debati so podali tudi državljanke in državljani, ki se zavedajo pomena digitalizacije, predvsem v gospodarstvu, na nivoju podjetij. Slovenska podjetja tukaj ne smejo zaostajati, če želijo ostati konkurenčna, zato bi bilo treba okrepiti subvencioniranje podjetij z namenom njihove digitalizacije. Prav tako si želijo lažje uporabe oz. dostopnosti digitalnih storitev javne uprave, bančništva ipd., ki je sicer vsem na voljo, ampak nekaterim je uporaba preveč zapletena. To bi bilo treba reševati predvsem z razvojem programov usposabljanj za digitalno pismenost. Poudarili pa so tudi zadovoljstvo, da je Slovenija zadovoljivo digitalizirana, da imajo tudi ruralna področja možnost optičnega priključka na splet, s čimer ni podeželje nič manj »povezljivo« od urbanih krajev.